»Opažamo, da je največji dejavnik strah. Strah pred odločitvijo, strah pred odgovornostjo, ker imajo občutek, da se pri 14, 15 letih odločajo za nekaj, kar bodo počeli celo življenje.«
»Zaradi tega se mnogi mladi, ki imajo to možnost, raje odločijo za malo bolj varne poti – da gredo na splošno gimnazijo, kjer to odgovornost odložijo in se nato pri 18 letih, ko imajo tudi malo več informacij, odločijo, kako in kaj naprej.«
»V Sloveniji imamo namreč srečo, da je izobraževalni sistem dokaj prehoden. Tudi če se mlad človek odloči za poklicno ali strokovno srednjo šolo, ima še vedno možnosti, da nadaljuje svoje izobraževanje tudi na terciarni ravni ali pa da prehaja med programi. Tako da tukaj ni vse zapečateno, čeprav se marsikomu morda tako zdi.«
»Mladi se morajo zavedati, da je njihova prihodnost taka, da bodo morali vse življenje pridobivati novo znanje. Da se njihovo izobraževanje ne bo končalo po maturi ali diplomi oz. magisteriju, ampak da je prihodnost takšna, da se bodo morali vedno dodatno usposabljati.«
»Mladim, ki se še iščejo, predlagam, naj se čim več pogovarjajo z odraslimi, ki imajo določene karierne uspehe in poti na področju, ki bi jih utegnilo zanimati.«
»Od tu naprej naj se ukvarjajo, kaj bi si oni želeli početi – ni dovolj, da jih študij samo zanima, ampak da razmišljajo, kaj bi oni potem tudi počeli, da raziskujejo poklice, ki izhajajo iz teh področij.«
»V tem obdobju so prijateljstva pomemben dejavnik. Če so prijateljstva trdna, bodo ostali še naprej prijatelji in ni pomembno, ali bodo šli na isto ali drugo šolo. Na novi šoli, v novem razredu, se bodo stkala nova prijateljstva.«
»Če se nekdo vpiše na neko šolo samo zato, ker je ta ugledna in daje dobre pogoje za vpis naprej, potem pa ne zmore uresničiti svojih pričakovanj in pričakovanj staršev, je vprašanje, kako dobro se bo na tej šoli počutil.«
»Izobraževalni sistem namreč tudi v nadaljevanju omogoča veliko možnosti različne izbire in morebitne zamenjave smeri. Zato le pogumno novim izzivom naproti.«